Pred slabim letom sem izgubila dedka. Nisva se pogosto pogovarjala o politiki. Najina pogleda nanjo sta bila različna in imela sva tihi dogovor, da ne skušava vplivati na stališča drug drugega. Vseeno pa je v pogovorih delil z mano marsikaj pomembnega, kar me bo vedno spremljalo: močan socialni čut, pripoved, kako je kot otrok v taborišču med drugo svetovno vojno spoznal, “kaj pomeni biti lačen”, dejanja mladeniča, ki je zaradi kritičnega razmišljanja o oblasti nekaj mesecev preživel v zaporu in ponavljanje, da države ne smemo enačiti z oblastjo. Država smo ljudje, oblast pa so tisti, ki smo jim začasno zaupali upravljanje državnega aparata in politik v upanju, da bodo delovali za skupno dobro. Pogoj za pozitivne družbene spremembe pa je povezovanje posameznic in posameznikov v skupnost, ki presega razlike.