Vsako leto se z nenujnimi reševalnimi prevozi in sanitetnimi prevozi, pri katerih v prvem primeru paciente spremlja zdravstveno osebje, prepelje več kot 125 tisoč ljudi. Zdravstveno blagajno to stane skoraj 60 milijonov evrov na leto – za primerjavo: toliko bo stala polovica nove infekcijske klinike v Ljubljani. Pa vendar marsikje sistem ne deluje. Zakaj nekateri pacienti na prevoz čakajo več ur – včasih celo pet ali šest? Kdo v tem sistemu služi in kako je mogoče, da so nalogi za prevoz še vedno zgolj v papirnati obliki?