"Nikoli se nisem počutila manjvredno, ker sem posvojena. To, da sem posvojena, mi je vedno predstavljalo nekaj dobrega. In zares je. Moja zgodba o posvojitvi je lepa. Kljub temu da me je nekdo dal stran, me je nekdo vzel in mi omogočil, da sem danes tukaj, kjer sem," pravi Ela Kos. Njena zgodba se začne leta 1988 v banjaluški porodnišnici, kjer jo je komaj 16-letna biološka mama po rojstvu dala v posvojitev. Po desetih mesecih življenja v sirotišnici je končno dobila ljubeče starše, ki so jo iz BiH pripeljala v Slovenijo. Danes iskreno in brez olepševanja govori o posvojitvi, saj verjame, da s tem pomaga ljudem s podobno življenjsko izkušnjo, kot jo ima sama. Je tudi ustanoviteljica zavoda Posvojitev brez cenzure, ki predstavlja njen način vračanja dobrega v svet.