Ko je Donald Trump v svojem prvem predsedniškem mandatu prvič javno omenil možnost, da bi ZDA preprosto kupile Grenlandijo, je njegova ideja naletela na posmeh in ostro zavrnitev tako v Köbenhavnu kot v grenlandski prestolnici Nuuk. Danes, več let pozneje, se njegove grožnje o prevzemu vračajo v povsem drugačnem kontekstu – brez ironije, z resnejšimi političnimi apetiti in z občutno večjo geopolitično težo. Tokrat ne gre več zgolj za provokativne izjave, temveč za premišljeno razpravo znotraj ameriške administracije o tem, da bi ZDA lahko dolgoročno pridobile odločilen vpliv nad Grenlandijo.